Kako veš, da te ima nekdo rad? Jaz mislim, da če poskuša priti v sobo skozi napol odprto okno in pri tem glasno cvili, ko pa ga spustiš v hišo skozi vhodna vrata, je tako hvaležen, da ti skoči za vrat. Očitno je poskušal priti čez napol odprto okno že zvečer, ko je tudi slišal, kako stokam in jokam zaradi bolečin v vratu. Ni ga lepšega, kot nekaj podobnega heksnšusu pred spanjem. Da bi malo pozabil na bolečino, raje gledaš v monitor in čvekaš z osebki, bereš bloge ... Zavlačuješ, ker veš da postelja ne bo naredila nič dobrega. A v bistvu se motiš. Ker tako dolgo prečepiš pred monitorjem, in to skoraj ves čas v eni in isti poziciji, da ne more biti bolje, imaš samo eno možnost manj. Vrat v levo ne gre več. Hitri premiki niso več mogoči – ne takrat, ko končno najdeš položaj, ki ti odgovarja. Bolj kot to, da so nemogoči, so boleči. To seveda preprosto ugotoviš, ko strela udari nekje pod tvojim oknom. In končno se udobno namestiš. Uf uf, mmm ... Takolele bo pa že. Seveda bi bilo, če ne bi sanjal, da si oropal trgovine najboljšega soseda. Pa še to samo zaradi petih vrst čokolad. Bežanje je potrebno, hitro premikanje glave prav tako, sklanjanje, sploh pa odkimavanje, ko te nekdo hoče (po krivem) obtožiti kraje. Že od nekdaj fantaziram, da bi se nažrla vseh vrst čokolad in kar je sploh čokoladnega – mislim, da me je želja po tem minila. Prav tako pa je skorajda minila bolečina v vratu. Če boste uporabili zgornji recept, vam toplo priporočam: nikar, ampak res nikar ne ukradite samo ene čokoladice. Zaradi nje vas enostavno ne bodo lovili. Če je heksenšus res močan, preidite na bonboniere in draga ustekleničena vina. Pred trgovino pustite kolo. Jaz ga nisem. Vrat je že bolje, a sedaj me bolijo noge …