»Spomenik brez imen ni spomenik. Lahko je le umetniško delo, ki nosi ime avtorja, ki ga je izdelal,« je menila Vida Vrhnjak Duler, ki je bila leta 1995 pobudnica za ustanovitev komisije za povojne poboje. Svetnikom je prebrala tudi pismo Fausta Wresouniga iz Gradca, ki sta ga prejela župan in predsednik mestnega sveta in ga po mnenju Dulerjeve želela zamolčati. Potomec stare slovenjgraške družine, čigar starega očeta Romana Wresouniga so po vojni usmrtili v Mislinjski dolini, v pismu piše, da so nekateri sorodniki pobitih sklenili, da se bodo v primeru, če pomnika z imeni žrtev letos ne bo mogoče odkriti, obrnili na OZN. »Prepričani smo namreč, da mesto ne more več nositi naziva glasnik miru, če ni našlo niti svojega lastnega miru,« je med drugim še zapisal Faust Wresounig, doktor prava na višjem deželnem sodišču v avstrijskem Gradcu.