Ljubljanska ekipa Codeep, združba didžejev, glasbenih zanesenjakov, producentov in podajalcev različnih glasbenih okusov, zazrtih predvsem v sodobnejše elektronske plesne prakse lomljenih ritmov in sodobnega hiphopa, v katere se vtirajo vplivi jazza, funka in še česa, je tokrat k nam pripeljala cenjenega japonskega »sukača plošč« DJ Krusha. DJ Krush je tipičen primer, kako je hiphop kot posebna glasbena estetika že v osemdesetih postal globalna glasbena forma, Krush pa je eden izmed tistih, ki je avtohtonemu izrazu iz ameriških črnskih getov dodal lastno noto, prepoznaven pečat, ki se trmasto izogiba mainstream konformizmu, ki ga danes v hiphopu kot glasbeni formi narekuje glasbena industrija. Navdihnjen s hiphop klasiko, filmom Wild style je začel snovati (pretežno instrumentalno) glasbo z gramofoni, na katerih je izoblikoval prepoznaven slog, v katerem se odstirajo spoštljivi elementi stare šole, redukcija materije na elementaren pulz, ki ga Krush rahlo upočasnjuje, ga kreativno lomi v subtilnih sinkopiranih finesah in bogati z različnimi plastmi izvlečkov iz glasbenih žanrov, od jazza, celo klasične glasbe vse do japonske tradicionalne glasbe, ki se nato kot prefinjene teksture lepijo v samo glasbeno tkivo. S tem je mojstrsko razprl prostor napetosti med gosto ritmično gmoto in umirjenimi zvočnimi krajinami ambientalnega značaja. Po lastnih besedah Krush svoj navdih išče v vmesnem prostoru med hrupom urbanih središč in tišino, ki jo ponazarja japonsko ruralno okolje ter duhovne in religijske prakse, denimo zenbudizem. Če predpostavimo, da je prav gostota in drobljivost ritma, upočanjevanje in pospeševanje sled urbanega v pričujoči glasbi, je DJ Krushu enourni nastop v prepolnem Klubu K4 uspel. Večino le tega je namreč oklestil na kreiranje lomljivega ritma, zanj tu in tam celo neznačilno rezkega, težkega in udarnega, ki ga je mojstrsko prepogibal skozi ves nastop in ga utelesil v res udarnem sklepnem dodatku. Umanjkal pa je njegov prefinjen smisel za kreiranje celote, atmosfere, že omenjeno senzibilno umeščanje tekstur preko scratcha, vzorčenja zvoka in uporabe različnih efektov, ki bi nastop »dramaturško« bolje zaokrožili in mu dodali intenzivnost, ki je včasih nekoliko pošla. Vsekakor pa je dobrodošlo, da se tudi pri nas s takšnimi nastopi občasno tudi v živo dotaknemo sodobne, kreativne in drugačne hiphop produkcije, ki jo je DJ Krush s svojim delom neizbrisno zaznamoval, po videnem in slišanem pa še vedno ostaja njen vitalen člen.