Foucaultovo nihalo, poizkus, ki ga je leta 1851 izvedel francoski fizik Leon Foucault (1819--68), da bi nazorno prikazal vrtenje Zemlje. Med opazovanjem vibracij palice, vpete v stružnico, se mu je posvetilo, da nihalo niha v isti ravnini, če ni zunanje sile, ki bi povzročila spremembo. Nihalo v starih urah je omejeno tako, da niha vzporedno z ohišjem. Vendar bo nihalo, ki prosto niha, za opazovalca na Zemlji spreminjalo smer ravnine nihanja, ker se Zemlja pod njim vrti. Pri nihalu na severnem ali južnem polu bi se nihajna ravnina vrtela enako hitro, vendar v nasprotni smeri kot Zemlja. Na nižjih zemljepisnih širinah se ravnina vrti počasneje, ker se nihalo giblje skupaj z vrtečo se Zemljo. Foucault je prvič pokazal Zemljino vrtenje z nihali, ki so bila nameščena v njegovi kleti. Pozneje je poizkus ponovil v Pariškem observatoriju in z ogromnim 67-metrskim nihalom še v Pantheonu v Parizu. Foucaultovo nihalo je bilo svetovna senzacija, čeprav leta 1851 nihče ni dvomil o vrtenju Zemlje (dnevno gibanje zvezd je zadosten dokaz), vendar je bil to prikaz, ki pri izvedbi ne potrebuje zunanjega sveta. Z nihalom bi prebivalci na večno oblačnem planetu ugotovili, da se njihov svet vrti.