Zravnanost in dostojanstvo izvirata iz azijskega porekla, gibi glave, rok in dlani iz indijskega izročila, gibčnost hrbtenice pa iz turške tradicije. Zahodnjaški element je tančica, s katero se dandanes začne vsak plesni nastop. Center gibanja je bolj v zgornjem delu telesa kot pa v medenici, z izravnano in graciozno držo z rokami nad glavo. Orientalski ples je tradicionalno povezan z religijo, erotiko in kulti rodnosti. Boginja mati je prisotna praktično v vseh religijah sveta, pri čemer je bila njena funkcija vedno reproduktivna. Nobena od boginj ni živela v celibatu, kakor tudi ne njihove svečenice, saj bi to bilo v nasprotju z njihovo funkcijo. Tako se je pojavila praksa tempeljskih prostitutk, ki so bile zelo spoštovane osebe tistega časa. Sveti ples je bil del njihovih dolžnosti, predvsem ples, ki je bil sestavljen iz gibov medenice – centra in vira plodnosti boginje. Še dandanes je običaj, da se mladoporočenca slikata z rokami, položenimi na trebuhu plesalke, kar nakazuje na stare kulte plodnosti.