ma so k temu pripomogli tudi drugojezično sosedstvo, naravne ovire in specifična obrobna lega, kamor inovacijske središčne jezikovne spremembe niso prodrle. Prav zahodna slovenska narečja hranijo mnogo arhaizmov in istočasno veliko sprememb, ki jih je povzročil stik z romanskimi jeziki in narečji, ki pa so seveda drugačne od tistih, ki jih je povzročil stik z germanskimi jeziki na severu, in zato so te prepoznavne. Arhaičnost (starinskost) zahodnih narečij so v 19. stoletju ugotovili prvi tuji raziskovalci, npr. Ivan Ivanovič Sreznjevski in Jan Baudoin de Courtenay, ki so slovenska narečja prišli raziskovat z namenom rekonstrukcije praslovanščine, in jim prav zato posvetili zelo veliko pozornost. Še posebej je pri tem izstopalo rezijansko narečje, za katerega lahko rečemo, da je najbolje raziskano slovensko narečje. Kljub temu pa tudi današnji slovenski, italijanski, nizozemski in še kateri jezikoslovci v zahodnih slovenskih narečjih odkrivajo mnogo novih zanimivosti in samo obžalujemo lahko, da število govorcev tako drastično upada. To se dogaja tako na območju Slovenije kot Italije, čeprav deloma zaradi različnih vzrokov. Zdi pa se, da se v zadnjem času spreminja vsaj odnos do narečij in narečnega, in sicer v pozitivno smer: postajajo vsaj del kulturne dediščine, s čimer so si pridobila pravico do zaščitenosti. Vsaj nekaterim pa so bila in so še vedno prvi materni jezik in zato najintimnejše izrazilo svojega bistva – kadar je to potrebno, tudi izrazilo narodnostne pripadnosti. So tudi osnova in most, da se čim bolje naučimo skupnega slovenskega knjižnega jezika, ki nam močno razširi komunikacijski in spoznavni prostor. Prav tako se nam bo lažje naučiti katerega od drugih slovanskih jezikov. Kakšno vlogo ima narečje v vašem osebnem življenju in kako je to vplivalo na samo izbiro poklica? Na srečo sem ena izmed tistih ljudi, ki je z materinim mlekom vsrkavala tudi pristno domačo besedo – to je bil vzhodnodolenjski šentruperski govor. Razen v šoli, ampak samo med poukom, je bil ta narečni govor moje osnovno sredstvo sporazumevanja vse do odhoda na študij v Ljubljano. V njem sem imela možnost slišati veliko bero ljudske ustvarjalnosti, saj je bila moja stara mama prava pravljičarka, a žal se je to z njeno