Še pred leti je lahko kitaro poučeval učitelj kitare z ustrezno srednješolsko izobrazbo. V teh ne tako davnih časih visokošolskega programa za kitaro sploh ni bilo. Toda leta 2000 je začel veljati zakon, po katerem morajo mojstri kitare na nižjih glasbenih šolah, še preden se lotijo poučevanja, dokončati univerzitetni študij iz kitare. Država torej skrbi, da mlade poučuje čedalje bolj izobražen kader. Kar je prav, a kaj ko je bil visokošolski redni študij kitare na Akademiji za glasbo (ta je tudi edina, ki ponuja zahtevano izobrazbo) v Ljubljani uveden šele leta 1996. Torej se lahko za nadaljnjo zaposlitev poteguje le prva generacija diplomantov. Drugi, predvsem starejši učitelji, ki že imajo dolgoletne delovne izkušnje, pa po eni strani zakonsko niso več ustrezni, po drugi pa nimajo praktičnih možnosti za izobraževanje. Izrednega (ob delu) univerzitetnega programa na Akademiji ni in ga, kot so sporočili v referatu, zaradi prostorske stiske v bližnji prihodnosti tudi ne bo. »V Sloveniji je po podatkih Zavoda za šolstvo 117 učiteljev kitare, od njih jih ima le 25 visokošolsko izobrazbo,« je zatrdila Ana Kralj, predstavnica iniciativnega odbora za reševanje problematike izobraževanja in zaposlovanja učiteljev kitare pri Društvu slovenskih učiteljev kitare Egta. »Od leta 2003 naprej 'neizobraženi' učitelji ne bomo mogli več sklepati pogodb o zaposlitvi. Dobesedno vrgli nas bodo na cesto,« je dodal Matej Banič, učitelj kitare na domžalski glasbeni šoli. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je tako učiteljico z 10-letnimi izkušnjami iz pedagogike kitare, ki zaradi neizpolnjevanja izobraževalnih pogojev ni mogla skleniti delovnega razmerja, napotilo kar na redni študij. Absurd če upoštevamo, da morajo učitelji v teh letih nekako preživljati sebe in svojce. »Kršena je naša ustavna pravica do izobraževanja. Država zahteva nekaj, do česar ne omogoča dostopa,« meni 20 članov odbora, učiteljev z različnih slovenskih glasbenih šol. Sindikat za vzgojo in izobraževanje ne glede na konkretne pobude svojih varovancev za zdaj še ni ukrepal. Zato si namerava odbor Egte samostojno poiskati pravno pomoč. Na MŠZŠ pa so sporočili, da si bodo prizadevali, »da bi uvedli izredni študij instrumentov«. Kdaj, kako in ali bodo spremenili tudi zakon, ki trenutno nima prehodnih določb, toda veliko negativnih posledic, pa ni jasno.