Pred svojo lično hišo na Gubčevi 4 v Sevnici, na gričku, od koder je lep razgled po Savi proti središču mesta in Logu ter na Posavsko hribovje, si je Vene uredil pretežno zastekljen atelje na prostem. V njem si je namestil tudi gašperček, v katerem kuri lesne odpadke. Pravi, da ga ne zebe, potem ko se zjutraj podpre z “mesenko” in kuhanim vinom. Tako ima doma veliko lesa, ki ga je navozil iz doline Radulje in Grahovice, kjer ima še veliko lesa, zaščitenega s PVC folijo. Travnik v dolini Grahovice ima v najemu od boštanjskega župnišča, zelo dobro sodeluje s tamkajšnjim župnikom. S travnika že dobro desetletje s pomočjo trpežne ruske lade nive zvozi les domov, potem ko ga je prej očistil in razžagal. Toda to še ni niti polizdelek, saj Veneta čaka še ogromno garanja z različnimi orodji in pripomočki, preden bo kos lesa postal s čebeljim voskom zavarovana umetnina ali del pohištva, denimo čudovit podstavek za mizico. Petru največ pomeni to, da tudi preprosti ljudje cenijo njegovo delo. Če slučajno veter odkrije kakšno bodočo skulpturo pod polivinilom, mu to krajani nemudoma sporočijo ali pa, če je kaj manjšega, kar sami popravijo streho oz. zaščitijo les pred vremenom.