Se v življenju stvari tako zapletejo, da najlepše stvari postanejo svoje nasprotje. To sem pa lepo povedala, a ne? Torej, začelo se je tako, da me je moj Mare predzadnji dan šole med poukom prav prijazno gledal in se nekajkrat nasmehnil. Bila sem blažena. Potem mi je ob koncu rekel: »Flori, jutri dobiš nekaj od mene za novo leto. En poljub na vsako stran!« Lahko si misliš, da sem bila v devetindevetdesetih nebesih. Domov sem šla z najboljšo prijateljico Klariso. Njena mama je arhitektka in samohranilka, to sem že stokrat povedala, in Klarisa ima ful keša. Vedno me povabi na vročo čokolado. Vendar to ni razlog, da sva prijateljici. Klarisa je ful pametna, poleg nje se počutim, kot da je ona odrasla, jaz pa to, kar pač sem.