Najbrž je imel pri prenovi starega gradu v cerkev glavno besedo Bertold Andeški, oglejski patriarh, najvišji cerkveni in tudi posvetni dostojanstvenik tistega časa na Slovenjgraškem in še marsikje drugje. Grajsko dvorano je prezidal v veliko kapelo, ki jo podpira lep monolitni marmorni steber, po mnenju nekaterih antični steber iz rimskega Colatia (8) pod hribom. Vrh stebra se preliva v krasne, žal le z delno ohranjenimi freskami poslikane oboke; izpod beleža so v letih, ko se je z raziskavami in restavriranjem v tej cerkvi intenzivno ukvarjal dr. Marijan Zadnikar, rešili še precej fresk na stenah, med njimi na desni nad vhodom v zakristijo fresko Marije z Jezusom v naročju. Freske so tudi okoli oltarja sv. Janeza Nepomuka na levi, severni strani, za katerim je deloma zazidano stopnišče, po katerem je prišel v svojo cerkveno ložo patriarh ali drug visok cerkveni dostojanstvenik. V glavnem oltarju pa seveda stoji cerkveni patron sv. Pankracij, ob Servaciju in Bonifaciju eden od treh ledenih mož.