zavpil: »Saj so njeni!« in pri tem pokazal na Nadjo. Ta je vstala in v joku zapustila sobo. Stalin je bil pogosto na počitnicah, številni funkcionarji pa prav tako. Počitnice so vsi jemali zelo resno, saj jih je na Stalinov predlog formalno odobril politbiro. Na počitnice so odhajali – večinoma na črnomorsko riviero, kjer je bilo veliko državnih dač in sanatorijev – s posebnimi vlaki in ob varstvu čet notranjega ministrstva. Stalin je imel najrajši obalo od Sočija do Suhumija in Gagre, Molotov pa si je izbral Krim. Seveda so se vsi radi zbirali okoli Stalina. Njegova lesena dača št. 9 v Sočiju z veliko verando je postala pravo središče moči. Letni obred je bil tudi obisk kavkaških toplic, saj je bil Stalin obseden s svojim zdravjem pa tudi z zdravjem svojih funkcionarjev. Kadar je opazil, da kateri izmed njih peša pri delu ali je videti utrujen, mu je takoj predlagal enomesečno zdravljenje v kavkaških toplicah. V prvih letih je bil Stalinov stalni gost na počitnicah tudi Lavrenti Pavlovič Berija, vodja transkavkaške tajne službe GPU. Majhen, plešast, s ščipalnikom na nosu, nadarjen, inteligenten in brezobziren, poln spolnega apetita in krutosti, ki bi mu jo zavidali bizantinski vladarji, je pozneje postal po Stalinovih besedah »naš Himmler«.