Van Rompuy se drži tradicionalne forme haikujev: prva vrstica in tretja vrstica imata pet zlogov, druga sedem. Po vsebini pa ni tradicionalen, ampak piše "zahodnjaške" haikuje, torej ne piše le o naravi, o ptičkih in potokih, ampak izraža svoje videnje okolice. Te haikuje je po vsebini težko ločiti od aforizmov. Glede na njegovo funkcijo je razumljivo, da piše nekakšne duhovite domislice. Težko bi rekel, ali so njegovi haikuji dobri, niso pa slabi. Gospod ve, kaj dela. Pozdravljam, da se tako visok politik pesniško izraža.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Van | Van | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| Rompuy | Rompuy | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| drži | držati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| tradicionalne | tradicionalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| forme | forma | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| haikujev | haiku | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| prva | prvi | vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| vrstica | vrstica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| in | in | priredni veznik |
| tretja | tretji | vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| vrstica | vrstica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| imata | imeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani |
| pet | pet | glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik |
| zlogov | zlog | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| druga | drug | zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| sedem | sedem | glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik |
| Po | po | predlog; mestnik |
| vsebini | vsebina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| pa | pa | priredni veznik |
| ni | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani |
| tradicionalen | tradicionalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| ampak | ampak | priredni veznik |
| piše | pisati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| zahodnjaške | zahodnjaški | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik |
| haikuje | haiku | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| torej | torej | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| ne | ne | členek |
| piše | pisati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| le | le | členek |
| o | o | predlog; mestnik |
| naravi | narava | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| o | o | predlog; mestnik |
| ptičkih | ptiček | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik |
| in | in | priredni veznik |
| potokih | potok | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik |
| ampak | ampak | priredni veznik |
| izraža | izražati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| svoje | svoj | povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik |
| videnje | videnje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
| okolice | okolica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| Te | ta | kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik |
| haikuje | haiku | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| po | po | predlog; mestnik |
| vsebini | vsebina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| težko | težko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| ločiti | ločiti | glavni glagol; dvovidski, nedoločnik |
| od | od | predlog; rodilnik |
| aforizmov | aforizem | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| Glede | glede | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| na | na | predlog; tožilnik |
| njegovo | njegov | svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine |
| funkcijo | funkcija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| razumljivo | razumljiv | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| da | da | podredni veznik |
| piše | pisati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| nekakšne | nekakšen | nedoločni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik |
| duhovite | duhovit | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik |
| domislice | domislica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| Težko | težko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| bi | biti | pomožni glagol; pogojnik |
| rekel | reči | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| ali | ali | priredni veznik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| njegovi | njegov | svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine |
| haikuji | haiku | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| dobri | dober | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
| niso | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani |
| pa | pa | priredni veznik |
| slabi | slab | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
| Gospod | gospod | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| ve | vedeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| kaj | kaj | vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik |
| dela | delati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| Pozdravljam | pozdravljati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina |
| da | da | podredni veznik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| tako | tako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| visok | visok | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| politik | politik | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| pesniško | pesniško | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| izraža | izražati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |