Če je Veber pred vojno povezoval našo filozofijo z veliko evropsko tradicijo, pa ga je po njej politika iz stroke in javnega življenja izključila. Mene je na Vebra opozoril profesor Gombocz, ki mi je predstavil profesorja Seppa Sajamo iz Finske - ta se je naučil slovenščine, da je lahko preučeval Vebra in pisal o njem. Kranjčan Ernst Mally, Meinongov učenec in avtor normativne logike, doslej v nobenem pregledu slovenske filozofije še omenjen ni, čeprav ga na primer kalifornijski profesor Ed Zalta skorajda časti kot predhodnika pomembnih filozofskih uvidov sedanjosti. Problem seznanjenosti z našo lastno tradicijo je najprej problem seznanjenosti z ozadjem stroke. Sam sem se izpopolnjeval v würzburškem Inštitutu Franza Brentana, da sem lahko razumel Vebrova dela. Nato sem izpeljal in vodil mednarodni TEMPUS projekt Fenomenologija in kognitivna znanost (sodelovale so univerze v Ljubljani, Mariboru, Trstu, Gradcu, Würzburgu, Berlinu in Londonu), da bi povezal preučevanje avstrijske tradicije s sodobnim dogajanjem v kognitivni znanosti. Avstrijska filozofska tradicija pa ne zajema zgolj Meinonga, ampak še Dunajski krog, Wittgensteina in marsikaj drugega. Z avstrijskimi kolegi dobro sodelujemo. Tako je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pred dvema dnevoma predaval profesor Johann Christian Marek, prav danes, torej 19. aprila, ob 14.40 pa bo predavala še Maria Reicher, oba z Univerze v Gradcu. Pred kratkim je imel uspešno predavanje v Ljubljani tudi profesor Wolfgang Gombocz.