blanca (1942), se začne tako, da roka Humphreyja Bogarta podpiše ček in nato pobere kadečo se cigareto. Način, kako so filmski junaki držali v roki cigareto, je izdajal njihov izvor in tudi razmišljanje. Roke so se lahko tresle, vžigalice lomile, cigareta se je lahko prižgala brez napora, skrivnostno, zapeljivo – možnosti je bilo nešteto in Hollywood je izkoristil vse. Po vojni je kar nekaj velikih filmskih zvezd zamenjalo prava bojišča za bojišča v filmskih studiih. V Pesku Iwo Jime (1949) John Wayne po tem, ko so pobili vse Japonce, zamomlja: »Še nikoli se nisem bolje počutil. Ali ste za cigareto?« Rivalstvo med proizvajalci cigaret v Ameriki je bilo vedno večje, vsak je poskušal izriniti nasprotnika s trga z novo vrsto cigaret. Pojavile so se cigarete, ki so jih oglaševali kot bolj zdrave od drugih, z okusom po mentolu. To je bil pravzaprav ekstrakt peperminta, ki so ga veterinarji uporabljali za lokalni anestetik. Druga vrsta zdravih cigaret so bile tiste s filtrom. Z njimi so hoteli privabiti kupce, ki dajo veliko na higieno, saj je filter preprečeval, da bi se drobci tobaka lepili na zobe. Proizvajalec Lorillard je videl v tem posel stoletja, zato se je odločil, da zadevo natančno razišče. Zanimalo ga je, kako cigareta gori, iz česa je njen dim, ali so v njem tudi nevarne snovi, in če so, kako bi jih bilo mogoče izločiti, preden pridejo v kadilčeva usta. Raziskave so pokazale, da pri kajenju nastaja nekaj negativnih stranskih proizvodov, in v Lorillardu so se odločili, da je najprimernejše, če s fizično oviro preprečijo, da bi kadilec vdihoval nezdrave snovi. Material, ki so ga izbrali za pregrado, je bil azbest – tega so vstavili v filter. Cigareto s filtrom so poimenovali Kent in jo razglasili za prvo sanitarno cigareto. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je postajalo vprašanje zdravja pri oglaševanju cigaret vedno pomembnejše. Tako so vsi proizvajalci začeli delati cigarete s filtrom. Pri tem so ugotovili, da je mogoče pri novem filtru uporabiti tudi tistih 30 odstotkov materiala, ki so ga pri izdelavi običajnih cigaret metali proč: peclji, žile, ostanki tobaka in tobačni prah so postali sestavni del nove cigarete z imenom Winston. Rakava obolenja so bila v šestdesetih letih še precej redka, vendar je število smrti zaradi pljučnega raka začelo zaskrbljujoče naraščati. Že leta 1950 je ameriški epidemiolog Morton Levin objavil študijo, v kateri je dokazoval povezavo med