Umetniška animacija je bila tako od nekdaj potisnjena na obrobje, tako v svetu kot pri nas, pa čeprav je Jugoslavija svojega edinega oskarja osvojila prav na področju risanega filma. Leta 1962 ga je za svoj kratki film Surogat prejel Dušan Vukotić, kar je bilo celo prvič, da je oskarja za animirani film osvojil kak neameriški film. Nasploh je bila nekoč zagrebška šola animacije, ki ji je pripadal Vukotić, tudi v svetovnem merilu izredno uspešna in prepoznavna. Jugoslovanska kulturna politika, ki je domačo animacijo povezala skoraj izključno s hrvaško prestolnico, pa je tudi eden glavnih krivcev za neobstoj slovenske šole animacije, tako da slovenska animacija vse od svojih začetkov (film Sedem na en mah Saše Dobrile iz leta 1952) pa do danes obstaja zgolj po zaslugi zanesenjakov in samoukov. Slovenci smo tako svoj prvi celovečerni animirani film dočakali šele leta 1998, ko je v kino prišel film Socializacija bika avtorjev Zvonka Čoha in Milana Eriča.