politik, ki jih je razglasila revolucija leta 1848 (predvsem odpravo podložništva in oprostitve davkov, ki so jo uživali plemiči), hkrati pa je spodbujala posodabljanje komunikacij in kapitalističnega podjetništva velikega obsega.46 Ker je srednje in nižje ogrsko plemstvo večidel izgubilo fevdalne privilegije in zavetje, samo pa ni bilo zmožno konkurirati velikim latifundistom in energičnim nemškim in židovskim podjetnikom, je potonilo v razžaljeno in preplašeno podeželsko vlastelo. A sreča je bila na njihovi strani. Pruska vojska je ponižujoče porazila avstrijsko v bitki pri Kraljevem Gradcu leta 1866 in Dunaj je bil prisiljen oblikovati dvojno monarhijo po nagodbi (Ausgleich) iz l.1867. Poslej je Ogrsko kraljestvo uživalo precejšnjo avtonomijo v vodenju svojih notranjih zadev. Sprva je nagodba prinašala največ koristi skupini svobodomiselnih pripadnikov madžarskega visokega plemstva in izobražencev v svobodnih poklicih. Leta 1868 je administracija kultiviranega magnata grofa Gyule Andrássyja sprejela zakon o nacionalnostih, ki je nemadžarskim manjšinam dodelil »vse pravice, ki so jih kdaj zahtevali oziroma mogli zahtevati – razen preoblikovanja Ogrske v federacijo«.47 Prihod Tisze na položaj predsednika vlade pa je leta 1875 označil obdobje, v katerem je reakcionarna vlastela uspešno obnovila svoj prejšnji položaj, precej prosto in brez dunajskega vmešavanja. Na gospodarskem področju je Tiszov režim velikim agrarnim magnatom pustil proste roke,48 politična oblast pa je bila v celoti monopol vlastele. Kajti