Ko je carska vojska avgusta l. 1849 odstavila revolucionarni režim, je moral Kossuth v dosmrtno izganstvo. Oder za preporod »uradnega« madžarskega nacionalizma je bil zdaj postavljen, njegovo utelešenje pa sta bila reakcionarna režima grofov Kálmána Tisze (1875–1890) in njegovega sinu Istvána (1903–1906). Razlogi za preporod so zelo poučni. V petdesetih letih 19. stoletja je avtoritarno-birokratska Bachova dunajska administracija spajala strogo politično represijo in togo izvajanje določenih socialnih in gospodarskih politik, ki jih je razglasila revolucija l. 1848 (predvsem odpravo podložništva in oprostitve davkov, ki so jo uživali plemiči), hkrati pa je spodbujala posodobitev komunikacij in kapitalističnega podjetništva velikega obsega. Ker je srednje in nižje ogrsko plemstvo večidel izgubilo fevdalne privilegije in zavetje, samo pa ni bilo zmožno konkurirati velikim latifundistom in energičnim nemškim in židovskim podjetnikom, je potonilo v razžaljeno in preplašeno podeželsko vlastelo.