njenih kadrov in v splošno izobraževanje. Manjšina je torej v fazi tranzicije, to je v procesu demokratizacije, ki zahteva preobrazbo vodilnih institucij in kadrov. Publikacijo sklepata študiji o primerjavi nekaterih vidikov pravne zaščite in pravic italijanske manjšine v Sloveniji s slovensko manjšino v Italiji oz. o zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki sta ju pripravila Petra Kavrečič oz. Božo Marinac. Urednika druge publikacije Norina Bogatec in Milan Bufon sta svoje delo osnovala na anketi med člani slovenskih društev v Italiji. Raziskovalca sta pri svojem delu analizirala stališča 150 članov raznih slovenskih društev vseh treh pokrajin, kjer živijo Slovenci: tematski sklopi vprašalnikov so jemali v poštev pričakovanja anketirancev po vstopu RS v schengensko območje, prihodnost slovenskega jezika in zamejske slovenske šole ter notranjo organiziranost manjšine. Izsledki raziskave so pokazali zlasti naslednje: “Vključenost v slovensko okolje, raba slovenskega jezika in odnos do matične države, ki se izraža v spremljanju njenih medijev in zaupanju v njeno podporo v korist slovenske manjšine v Italiji, ter uveljavljanje skupnega slovenskega kulturnega prostora so vidiki, ki najbolj označujejo dva osnovna profila anketiranih”. Pozitivni predznaki so bolj očitni pri Tržačanih in Goričanih, manj prisotni pa so na Videmskem, kar sicer ne preseneča, saj se to območje po zgodovinskih, geografskih in družbenih značilnostih dokaj razlikuje od ostalih dveh pokrajin, kjer živijo Slovenci. V sklopu tedna raziskovanja, katerega namen je promocija slovenskega raziskovanja v Italiji, sta publikaciji doživeli predstavitve v Čedadu, Gorici in Trstu. IG češkoslovaške politike. Delo je prva monografska študija o češki in slovaški prisotnosti v Trstu ter o odnosu češkoslovaške politike do tržaškega prostora. Gre za izvirno znanstveno delo, ki temelji na širokih arhivskih in časopisnih virih iz nahajališč v Trstu in na Češkem oziroma Slovaškem. Študija odpira pogled