Za prihodnost muzejev se ni bati. Po pisanju londonskega The Economist v svetu vlada prava muzejska vročica. Odkar so v katalonskem Bilbau zgradili nenavadni Guggenheimov muzej sodobne umetnosti, ki so ga včeraj razglasili tudi za evropski muzej leta, je v teku največji muzejsko-galerijski gradbeni zanos desetletja. Stare in znane muzejske stavbe v Berlinu, Londonu, New Yorku in Parizu prenavljajo in lepšajo, svetovne metropole gradijo nove nenavadne palače za nove in nove zbirke, te pa privabljajo vedno večje množice obiskovalcev. Največji projekti ta čas nastajajo v ameriških velemestih, pa tudi Evropa ne zaostaja veliko. Nove muzejsko-galerijske gradnje je spodbudila britanska loterija, francoski predsedniki kar tekmujejo med seboj, koga si bodo ljudje bolj zapomnili po naklonjenosti do kulture, tudi Nemci prenavljajo in posodabljajo berlinski otok muzejev, ki ga je v zaščito vzel Unesco. Naložbe v nove muzeje in galerije se na prelomu tisočletja vrtijo okoli vrtoglavih milijard dolarjev, zbiranje denarja pa je danes resno delo za vse velike muzejske ustanove tako v Evropi kot v ZDA. V pravkar odprti novi londonski galeriji sodobne umetnosti Tate Modern imajo 24 ustanovnih partnerjev med velikimi podjetji in kar 34 uslužbencev, ki skrbijo za pridobivanje finančnih sredstev. Tako je ta čas v svetu. Moč muzejev narašča, njihova vloga v vsesplošni globalizaciji pa je vse bolj očitna.