Evropski muzej krasa naj pravzaprav ne bi bil muzej v klasičnem pomenu besede, temveč nekakšen znanstveno-doživljajski center krasa, lahko bi mu rekli tudi park, sestavljen iz dveh didaktičnih krogov: eden bi potekal v zaprtih prostorih oziroma v muzejski stavbi, drugi v naravi. Zato je tudi medresorska delovna skupina, imenovana na državni ravni za izvedbo projekta Evropski muzej krasa, na enem izmed svojih sestankov sprejela odločitev, da se projekt preimenuje v Evropski park krasa. »Radi bi zanimivo predstavili kraške pojave, jih ljudem razložili in jih o njih podučili, hkrati pa jim omogočili doživljajsko razsežnost pojava samega v naravi,« pravi Valena. »Velikokrat je pri tovrstnih muzejih naravnih pojavov problem to, da razlagajo fenomene, ki jih ne morejo hkrati pokazati v živo. Po ogledu muzeja ledenikov se je treba usesti v avto in odpeljati nekaj kilometrov stran do prvega jezika ledenika, pri vulkanih je prezentacija v živo tako rekoč nemogoča, v Sloveniji pa imamo skoraj polovico ozemlja kraškega. A ne govorimo samo o velikih turističnih jamah ali kraških poljih. Ogromno je drobnih, komaj opaznih pojavov, kot so škraplje ali vrtače, ki jih radi prezremo, a so bistvene za razumevanje pojava krasa.«