Ta neuspešnost pravnega in sodnega sistema je kot pokvarjen imunski sistem v telesu politike, ki je bil predolgo časa vzdrževan pri življenju z masivnimi dozami antibiotikov partije. Tako ni presenetljivo, da je sedaj nesposobna obraniti družbo pred durkheimovsko anomijo in dezorganizacijo Glej v splošnem Durkheim, RULES OF SOCIOLOGICAL METHOD, Catlin, Ed., prevod Solovoy and Mueller, 1958, zlasti str. 65-73., glede na to, da običajno ni sposobna pravočasno razrešiti sporov, ki so ji predloženi za razrešitev. Vprašanje hitrega sojenja (speedy trial) tako pogosto pride pred ustavno sodišče in še zlasti v kazenskih primerih, kjer lahko preventiven pripor v določenih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah pogosto traja tja do 28 mesecev. Komisija ZN proti mučenju v Ženevi je pred kratkim začela preučevati take primere podaljšanega pripora kot obliko nečloveškega in ponižujočega obravnavanja, ki včasih preide v mučenje. Nekatere vzhodnoevropske države, kakor tudi Ljudska republika Kitajska, katere kazenski postopek je bil do pred kratkim zmodeliran po nemškem "mešanem" (a v večini inkvizitornem) sistemu, dovoljujejo vse do šest mesecev pripora, medtem ko traja preiskava in nadaljnih štiriindvajset (sic!) mesecev po t.i. dokončnosti obtožnice, tj. pred in med dejanskim sojenjem. Glede na to, da evropske ustave (razen portugalske) nimajo habeas corpus postopka, so nekatera bolj razsvetljena ustavna sodišča storila pogumen neprecedenčni korak izpuščanja pripornikov neposredno na podlagi določbe o hitrem postopku v ustavi in Evropski konvenciji. Glej odločbo slovenskega Ustavnega sodišča, št. 18/93 - V Odl. US 40 (11. 4. 1996). Glej tudi odločbe Up 75/95, Up 57/95, Up 74/95, z dne 7.7. 1995. V teh odločbah se ustavno sodišče naslanja tudi na Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, člen 5, para. 3, ki daje možnost za izpust zadržanih pripornikov, če je sodna zamuda nerazumna. Ne smemo pozabiti, da imata na koncu koncev pravni sistem kot celota in sodni sistem še posebej le eno nalogo, tj. nuditi učinkovit alternativni način razreševanja konfliktov. Če pravo dobi cvek iz te osnovne funkcije, če alternativni servis razreševanja konfliktov ni na voljo, se bosta v družbi naselili anomija in dezorganizacija kot sistemski reakciji na prevladujočo krivico in nepravičnost, v kateri poslušni, pravo spoštujoči državljan dobi vtis, da živi v državi, ki jo vodi mafija. Naslednji korak je, dovolj logično, regresivno zanašanje na lastno nepoštenost, zvitost in fizično moč, kot na sredstva zavarovanja lastnih pravic in interesov, kot si jih zamišljamo. V tem kontekstu je zelo pomembno razumeti, da mora država ponuditi učinkovit servis, tj. da je izvajanje sodne oblasti predvsem servis, zelo podoben kot je servis tudi zdravstveni sistem, katerega naloga je zagotoviti učinkovite, predvidljive in logično ubranljive odločitve, ki razrešujejo konflikte. Mutatis mutandis velja enako tudi za servis, ki ga zagotavljajo ustavna sodišča.