Debata bi morala zajeti tudi neproračunske teme, kot je delovanje notranjega trga, kjer vrsta pomanjkljivosti in celo neskladij med državami onemogoča uresničevanje ciljev iz Lizbone 2000. Predvsem pa bi kazalo upoštevati prednostna področja evropske integracije, skupaj s posledicami nadaljnjih širitev, če naj vrata skupnosti ostanejo odprta. Ne gre pa tudi prezreti nujnosti iskanja dolgoročn(ejš)e rešitve težave priliva v bruseljsko blagajno, ki so jo doslej odrinjali, vendar pa postaja čedalje akutnejša, že zaradi »upora« plačnic, ki hočejo omejiti nakazila v proračun. Tudi pri tem, morda najtršem orehu reforme, se pojavljajo radikalne ideje, kot je vpeljava evropskega davka, ki pa v evropski politični srenji za zdaj (še) ni dobil širše podpore.