Zgodovini Srbije je Ćosić že v tistem času posvečal prav posebno pozornost. »Toda tukaj v moderno evropsko civilizacijo nismo vstopali z verskimi pokoli in inkvizicijo, z ropanjem tujega bogastva in tuje ustvarjalnosti, z evropsko "vsesplošno norostjo preganjanja"… Za Boga, vero in cerkev Srbi ne bodo klali, požigali in preganjali, kakor so stoletja delali v katoliški in protestantski Evropi, kakor so s Srbi ravnali v bližnji preteklosti,« je o vstopu srbskega naroda v moderno zgodovino Dobrica Ćosić zapisal leta 1967 v enem od svojih člankov. Že naslednjega leta je nastopil nekoliko ostreje. V referatu z naslovom Kritika vladajočega ideološkega koncepta v nacionalni politiki je na 14. seji CK ZKS Srbije, posvečeni mednacionalnim odnosom v Srbiji, skupaj s profesorjem Jovanom Marjanovićem poudaril predvsem problematiko slabih mednacionalnih odnosov na Kosovu, problem izseljevanja Srbov s Kosova in neenakopravnost državljanov srbske nacionalnosti pred zakonom v AP Kosovo ter napadel »protisrbsko razpoloženje«, ki se v različnih oblikah izraža predvsem »na Hrvaškem in v Sloveniji«. Čeprav je Ćosić kot pravi marksist kritiziral tudi srbski nacionalizem, je v ospredje postavil predvsem vprašanje suverenosti na Kosovu. Na Kosovu naj bi bili po njegovem mnenju namreč možni samo »dve obliki državnosti - jugoslovanska ali albanska oziroma ena ali druga«, kombinacija obeh s hkratnimi »pozitivnimi učinki« naj bi bila nemogoča.