Osnovni cilj osnovne šole ni bil v osvajanju poklicnega znanja ampak v ozaveščanju sveta, v katerem otrok živi, najprej družine, potem šole, neposredne soseske in širše družbe. Učni načrt in predmetnik eksperimentalne šole je temeljil na štirih otrokovih interesih: družbenem ali komunikacijskem, gradbenem, izraznem in umetniškem. Prvi temelj za učno vsebino so predstavljale temeljne poklicne dejavnosti (occupations), ki so bile umeščene v kontekst širše kulture. Taka poklicna dejavnost je bila pri primitivnih ljudstvih poljedelstvo, ki je določala razmišljanje človeka, njegovo umetnost, vero, pravne norme itd. Bolj natančno je antropološko koncepcijo poklicne dejavnosti razložil v eseju Interpretacija mišljenja divjakov (Dewey, 1902). S svojim konceptom je nasprotoval Spencerjevemu kulturnemu univerzalizmu, v katerem so vse kulture vrednotili z očmi zahodno evropske civilizacije 19. stoletja. Drugi temelj pa je Hallova teorija: ontogenetski razvoj je ponovitev filogenetskega razvoja, ki jo je Dewey prilagodil na ta način, da v učne načrte ni vpeljal razvoja posameznih zgodovinskih obdobij v celoti, ampak samo razvoj temeljne poklicne dejavnosti obdobja, na kateri sloni vsakokratna družba. Reprodukcija družbenega življenja preko osnovne poklicne dejavnosti naj bi omogočila otroku, da se seznani s strukturo te družbe in z načinom njenega delovanja, uvidi povezanost različnih plasti družbe in vsakokratno vlogo človeka. Delovanje v osnovni poklicni dejavnosti bi omogočilo vzpostaviti most med individualnimi in družbenimi cilji šole in hkrati povezati posamezna področja znanja - "pet oken duše" (aritmetika, zemljepis, zgodovina, slovnica in literatura), kot jih je predlagal William T. Harris.