Ime Jablje je po mnenju F. Bezlaja (gl. Etimološki slovar slovenskega jezika I , Ljubljana 1976, str. 215, geslo jablana ) nastalo iz nekoč daljše oblike * Jabljane , kar je prvotno pomenilo »prebivalci območja, kjer rastejo jablane« (staro narečno poimenovanje za jablano je jabel ali jablo ). Nemška oblika imena je Habach , ki pa ima, tako kot tudi slovenska oblika Jablje , svojo zgodovino. Historični zapisi za srednji vek namreč razodevajo, da se je nemško ime prvotno glasilo Hagbach (več zapisov med 1303 in 1346), zapisano (med 1321 in 1326) tudi kot Hagwach , 1348 že Hawach in 1435 prvič Habach . Ime Hagbach pomeni »potok, zaraščen z grmičevjem« (v Avstriji najdemo tudi imena Hagberg , Hagleiten ipd.). Valvasor v Slavi 1689 poleg nemške oblike Habach navaja tudi slovensko (»kranjsko«) obliko Ablah , ki po njegovem izhaja iz nemške, le da on Habach naivno izvaja iz Habicht »jastreb«. Pri tem omeni tudi, da tik pod gradom iz skale izvira ljubek studenec, nedaleč stran pa teče voda, ki se ji pravi Pšata ( Beyscheid ). (Podatke iz Valvasorja mi je prijazno posredoval kolega dr. P. Weiss .) Florjančičev zemljevid Kranjske iz leta. 1744 pozna samo obliko Habach . Na jožefinskem vojaškem zemljevidu (ok. 1780) spet najdemo poleg nemške Habach tudi slovensko obliko Abloch . Na franciscejskem katastrskem zemljevidu iz leta 1825 (k.o. Loka pri Mengšu) ponovno zasledimo obliko Habach , na reambuliranem katastru iz leta 1868 (ki zemljepisna imena že piše v slovenskem jeziku) pa Hablah . Težko bi pritrdili Valvasorju, ki izvaja slovensko Ablah iz nemškega Habach . To bi pomenilo, da je slovensko prebivalstvo najprej samo glasovno prilagajalo nemško ime svojemu izgovoru (za prehod h > j Ramovš 1924 navaja jerperge iz srvnem. herberge ), nato pa še v pomenskem pogledu, naslanjajoč se na slovensko osnovo jabel »jablana«. Oblika Jablah bi bila v tem primeru dojeta kot mestnik od množinskega imena Jable . Zdi se vendarle bolj verjetno, da je slovensko ime Jablje nastalo neodvisno od nemškega na način, kot ga razlaga F. Bezlaj. Če bi Ablah nastal iz Habach , bi namreč težko razložili, od kod se je nenadoma pojavil -l- . Nemški zapis Ablach za Jablje pa je skladen z nemškimi pisnimi navadami oziroma slovensko-nemškimi glasovnimi substitucijami, prim. nem. Assling za Jesenice ali na Štajerskem Aflenz za * Jablanica . Ostaja pa vendarle vprašanje, zakaj je Valvasor slovensko ime – Ablah – po nemški maniri navedel v mestniku in brez vzglasnega -j- .