Pri vegetativnem ali nespolnem razmnoževanju vzgojimo nove rastline iz raznih delov odraslih rastlin. Za ljubiteljske gojitelje sobnih rastlin je po navadi to najenostavnejši in tudi najzanesljivejši način razmnoževanja. Za razvoj novih rastlin uporabljamo predvsem stebelne in listne potaknjence, cele liste, koreninske in stebelne gomolje, dele korenin, pritlike in živice ter grobanice. Na ta način lahko iz ene same matične rastline vzgojimo veliko število mladih rastlinic. Posamezne vrste sobnih rastlin lahko razmnožujemo kar na več vegetativnih načinov. Velika prednost vegetativnega razmnoževanja je, da imajo vsi potomci skoraj vedno popolnoma enake lastnosti kot starši in so tudi enako lepi. Pri nekaterih rastlinskih vrstah mlade rastlinice kar same zrastejo na odraslih rastlinah in se včasih tudi same ločijo od njih. Takšni so pritlični stranski izrastki ali stranske rastlinice, ki se razvijejo na spodnjem delu odraslih rastlin; pogosti so zlasti pri raznih vrstah iz družine ananasovk ali bromelijevk. daigremontova plamenka (Kalanchoë daigremontiana), menziesova tolmieja (Tolmiea menziesii) in še nekatere sobne rastline imajo na listnih robovih majhne zarodne brstiče ali hčerinske rastlinice; imajo majhno steblo z listi in zračnimi koreninami in se na substratu hitro zakoreninijo. Mlade rastlinice, ki jih lahko uporabimo za vegetativno razmnoževanje, se razvijajo tudi na kolencih pritlik in živic. To so dolgi stebelni poganjki, razraščeni po tleh ali tik pod površino tal; najdemo jih pri šopasti kosmuljki (Chlorophytum comosum) in sobnem kreču (Saxifraga stolonifera). Mlade rastlinice imajo že razvite korenine, zato jih enostavno odrežemo s pritlike in posadimo v zemljo.