V Sloveniji imamo približno 23.000 hektarjev rodnih vinogradov in 1600 hektarjev nerodnih, za uspešno kosanje s tujimi vini pa bo treba marsikaj izboljšati. Eden največjih žuljev je cenovna nekonkurenčnost, ki jo Janez Vrečer, direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, pripisuje predvsem legi vinogradov, saj jih je kar tri četrtine na strminah. Druge slabosti pa so: razdrobljenost (denacionalizacija je razbila več kot tretjino racionalnih vinogradniških kompleksov), slaba prepoznavnost Slovenije nasploh in kot vinorodne dežele, zastarela tehnologija, negospodarna pridelava... "Naša pridelava grozdja in vina se bo morala stroškovno prilagoditi konkurenci. Zdaj ko je domači trg še razmeroma zaščiten, je treba misliti na izvoz, kajti z vstopom v EU bo obstajal le še en trg," opozarja Vrečer in dodaja: "Tuja konkurenca bo na naših policah zmanjševala tržni delež, zato bomo prisiljeni še več izvažati, verjetno vsaj 30 odstotkov pridelka." Rešitev za slovenske vinogradnike in vinarje vidi predvsem v obnovi vinogradov, ki jo sofinancira tudi država, a je zanimanja zanjo vse manj. V zadnjih štirih letih je bilo obnovljenih približno 3000 hektarjev vinogradov, kar je še zmeraj pod ravnijo enostavne reprodukcije.