Edi Zajec je Tržačan iz ulice Galileo Galilei številka 9. Letnik 1938. Na liceju v Trstu ga je pet let z umetnostjo hranil Avgust Černigoj. Kasneje sta postala velika prijatelja. Z arhitektom Borisom Podrecco sta v gimnazijskih časih veliko prijateljevala in se ob skupnem mentorju zanimala za sodobno umetnost in prostor. Na oba je Černigoj prenesel karizmo, čut za estetiko, kulturo in svetovljanstvo. V nekaj časovnih presledkih je študiral v Evropi in Ameriki. Njegova dela so bila v sedemdesetih letih predstavljena na Novih tendencijah v Zagrebu, na trienalu umetnosti v Beogradu. Nekaj člankov je objavil tudi v reviji Sinteza . V Berlinskem muzeju DAM (Digital Art Museum) sodijo njegova dela v zbirko pionirjev kompjuterske grafike. Leta 1966 je končal slikarstvo na ALU. Tam je študiral pri prof. Stupici. Dve leti kasneje pa je dobil asistenco in naredil magisterij ali MFA (Master of Fine Arts) na Ohio University na temo Warhola in Morandija. Tista smer v umetnosti, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih obsedla skorajda vsakega Evropejca, ko je enkrat prestopil prag Warholovega ateljeja Knitting Factory na Leonard Street na Manhattnu v New Yorku in ga je obsedla tista razvpita poza pop arta. »Warhol v bistvu ni v umetnosti naredil velikega koraka naprej. Vzel je Duchampa in njegovo idejo prenesel v polje oglaševanja. Konzervo za grah je multipliciral in jo postavil v galerijo. Tako kot je Duchamp postavil pisoar, najdeni predmet, v galerijo. Postavil ga je v drugo okolje in s tem na novo definiral umetniški objekt. To v umetnosti ni veliko dejanje. Stvar je bila preveč napihnjena. Namesto da bi se spoprijeli s tehnologijo, gre zgolj za razvpito umetniško dejanje,« z nekoliko nostalgičnim pogledom proti soncu razloži svoj kritični pogled na sedemdeseta leta, ko je umetnost postala dostopna tudi povprečnemu uporabniku lepega. Je dolgoletni profesor na Syracus Univesity v Upstate New York in sodi med pionirje kompjuterske grafike.