Na ministrstvu za finance so posebej opozarjali, da veljavna slovenska zakonodaja s področja prirejanja iger na srečo, katere nadzor je v pristojnosti Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, tega ne dovoljuje. »Način prodaje nepremičnine s pomočjo izdaje srečk, ki naj bi se v zadnjem obdobju pojavil v nekaterih evropskih državah, bi bilo v skladu s slovensko zakonodajo po vsebini mogoče šteti med klasične igre na srečo. Klasične igre na srečo pa sme v skladu z določbami zakona o igrah na srečo (ZIS) trajno prirejati kot svojo dejavnost le delniška družba (prireditelj), ki ima sedež na območju Republike Slovenije, na podlagi posebne koncesije. Podelitev koncesije oziroma dovoljenja za prirejanje določene igre predstavlja zagotovilo, da takšna igra, če se izvaja v skladu s predloženimi pravili, zagotavlja igralcu možnost enakopravno potegovati se za dobitek z drugimi igralci in ga tudi dobiti. Obljubljanje dobitkov in sprejemanje vplačil brez dovoljenja ali koncesije pristojnega državnega organa bi predstavljalo nevarnost, da bi prireditelji prirejali igre po lastni presoji in po lastni predstavi o tem, kako naj bodo posamezne igre oblikovane in, ne nazadnje, kdo je upravičen do dobitka. Igre na srečo torej lahko prirejajo le tisti subjekti, ki izpolnjujejo zelo strogo predpisane pogoje in plačujejo predpisane dajatve. V skladu z določbami ZIS lahko na območju Republike Slovenije trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja.