Postavlja pa se vprašanje kompetenc zgodovinopisja, katerega predmet je že po definiciji “zgodovina” ali “preteklost”. Če je bilo slovensko zgodovinopisje razdeljeno na podoben način kot sama zgodovinska substanca (pri tem je imelo zgodovinopisje “zmagovalcev”, torej partizanov in/ali boljševikov prednost, saj je uživalo ekskluzivni privilegij razlagalca poslednjih resnic, zgodovinopisje “premagancev” pa je bilo potisnjeno v obrobni položaj), je zdaj čas, da se notranje konstituira kot “stroka”, ki ni več v službi ideoloških modelov, kakršne zahtevajo, pričakujejo in potrebujejo zmagovalci ali poraženci. Tako zgodovinopisje, ki bo znalo preseči ideološke delitve in z njimi povezane zožene optike, je šele garancija smiselnega nacionalnega razvoja v prihodnosti. Razrešitev vprašanja, “kaj” je razdelilo slovenski narod in “kako” so se kazali učinki razdelitve, nam namreč dovoljuje tudi vsaj najbolj tvegane sklepe o tem, kakšen bo naš bodoči položaj. Z drugimi besedami: zdi se, da bo prava slika preteklosti tudi opozorilo, da se ta slika ne bo ponovila kdaj v prihodnosti. Zgodovinsko smo namreč vpeti med druge zgodovinske subjekte; ker so ti subjekti na podoben način doživljali svojo zgodovino, jo presvetljevali predvsem ideološko, manj pa skladno s pravili zgodovinske “stroke”, nam skušajo zdaj vsiljevati svoje podobe preteklosti. Njihov namen je jasen: če recimo italijansko zgodovinopisje molči o resnici italijanske okupacije tretjine slovenskega ozemlja, če ne eksplicira ves čas prisotnih poskusov etničnega čiščenja (ki se je ob Soči začelo že v prvi svetovni vojni, leta 1915), državnega terorizma, ki je kulminiral v fašističnih montiranih procesih in/ali streljanju talcev, požiganju, ropanju in uničevanju kulturnih in naravnih dobrin med drugo svetovno vojno, potem je treba, v imenu zvite politike, kazati na nasprotnikove zgodovinske “napake”. In tako zgodovinarji sumljivega slovesa ob koncu tisočletja pričenjajo pisati “novo” zgodovino, na podoben način, kot bi zgodovino “na novo” radi napisali tudi slovenski partizani in domobranci.