Že takrat, ko sem začel komentirati klubske tekme, sem v glavi koval načrt za pobeg iz hladne Iowe. Ponudil sem se za spremstvo moštvu, ki je odhajalo na spomladanski trening na Florido. Na vlaku je bilo vsakič tudi precej mladih, ki so tako kot jaz sanjarili o Hollywoodu. Vedel sem, da je večina kariero končala pred vhodnimi vrati filmskega studia, a sem kljub temu sanjaril naprej. Leta 1937, nekaj tednov pred mojim odhodom v Kalifornijo, se je zgodilo nekaj, kar mi je Hollywood, vsaj navidezno, približalo. Prijavil sem se v Baltimor Hotelu v primestju Los Angelesa, blizu kraja, kjer je bivalo moštvo, ko je igralo ekshibicijske tekme z manjšimi kmečkimi klubi. Nekega večera sem v nekem tretjerazrednem nočnem klubu našel Joy Hodges, prijateljico iz Iowe, ki je nekoč delala za Svetovno zdravstveno združenje in ki je prišla v Las Angeles nekaj let pred menoj. Tudi ona se je skušala prebiti na filmska platna, dobila je nekaj manjših vlog in med iskanjem novih delala v nočnih klubih. Priznal sem ji, da bi tudi jaz rad postal igralec, in obljubila mi je, da mi bo predstavila agenta, ki mi bo povedal, ali imam realne možnosti za uspeh v Hollywoodu. Naslednje jutro sem natančno ob desetih že sedel nasproti bledega agenta Billa Meiklejohna in mu poskušal oponašati različne filmske zvezdnike. Po kratkem pogovoru sem ga kar naravnost vprašal, kaj misli o mojih možnostih za uspeh v Hollywoodu. Brez besed je dvignil slušalko in poklical Maxa Arrnowa, takratnega direktorja v studiu Warner Brorhers, in mu rekel: "Poslušaj Max, pred seboj imam novega Roberta Taylorja!" Arrnow mu je odvrnil, da je bog ustvaril samo enega Taylorja, vendar je bil Bill očitno dober pogajalec, saj mu je Arrnowa uspelo prepričati, da mi je dal nekaj strani scenarija iz broadwayske igre Filadelfijska zgodba. Besedilo sem se moral naučiti na pamet in čez nekaj dni priti na preiskus. Poskusno snemanje je trajalo samo nekaj minut, s studijsko zvezdnico sem izmenjal nekaj vrstic dialoga in se vrnil domov. Meiklejohn mi je obljubil, da me bodo čez nekaj dni poklicali v Baltimore. Razložil sem mu, da me žal ne bo tam, ker bom že na poti v Des Moines, ker se je začenjala sezona ameriškega nogometa, ki sem ga prenašal. V manj kot 48 urah sem dobil brzojavko z naslednjo vsebino: "Warner ponuja sedemletno pogodbo za