Nacionalna televizija se ni povsem uspela otresti netolerantne poze. V Tedniku so se spraševali o upravičenosti obtožb različnih organizacij o ksenofobiji: »Tudi drugod po Evropi ni nič drugače,« so dejali in naštevali, kolikšne izdatke so za nastanitev imigrantov porabile zahodnoevropske države. V naslednjem prispevku je novinar misel nadaljeval: »Menda smo nedemokratični, ksenofobični, celo nasilniški do tujcev. Smo res takšni? ... Vendar se postavlja vprašanje, ali so ti prebežniki res preganjani ali pa so ti obrazi le ekonomski imigranti, ki jih ne preganja noben režim, temveč le želja po boljšem zaslužku ... Ko sem bral to pismo (Amnesty International, op. a.), se mi je zdelo, kot da pisci bolje razumejo ilegalne prebežnike, kot pa tiste prebivalce Slovenije, ki čutijo strah in trepet do tujcev.« Nato je novinar uporabil naslednjo primerjavo: »Bi Slovenci sprejeli Somalijce, ki obrezujejo deklice? Francoske izkušnje kažejo, da ne.« (Tednik, TV SLO, 15. 2. 2001) Nato je sledil prispevek iz Prekmurja, v katerem so domačini novinarju razlagali svoje izkušnje z begunci in prebežniki. Dejali so, da se jih ne bojijo, celo pomagali so jim s hrano in obleko. »Črnci pa so mi pomagali pri trgatvi,« je povedal eden izmed njih. Kljub temu je novinar želel potrditi svojo domnevo o ogroženosti prebivalcev in prispevek je zasukal z izjavami domačinov, ki so bili proti razširitvi centra za tujce, saj bi potem »število tujcev presegalo število lokalnih prebivalcev«. (Tednik, TV SLO, 15. 2. 2001)