V Slovenijo se je v prejšnjem stoletju priselilo veliko tujcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, veliko je prišlo tudi beguncev pred zadnjo morijo na Balkanu. Mnogi so danes slovenski državljani. Kljub vsemu je slovenska etnična struktura ostala ves čas precej homogena za evropske razmere. 31. 3. 2007 je bilo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS 2,013.597 prebivalcev, od tega 1.987.724 Slovencev, pri čemer jih je 31.166 začasno živelo v tujini. Tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji je bilo 31.755, z začasnim prebivališčem pa 25.284. Vseh tujcev skupaj je bilo malo manj kot 3 odstotke, med njimi je bilo skoraj tri četrtine (72 odstotkov) moških. priložnosti, ki jo ima kot predsedujoča EU, saj lahko prispeva k medkulturnemu dialogu znotraj EU in v svetu, ki je zasnovan na skupni, vendar raznoliki dediščini, in se pojavlja skozi različne načine življenja državljanov ter vseh, ki začasno ali stalno živijo v EU,« so zapisali na spletni strani ministrstva za kulturo. Odgovornost za to je predvsem na strani države in ekonomskih imigrantov, ki bi v Slovenijo lahko prišli na drugačen način. Tako tudi begunce, ki v Sloveniji iščejo zaščito, mečejo v isti koš kot ekonomske imigrante, do katerih pa ima Zahod čedalje večji odpor. V družbi obstaja konflikt interesov med zagovorniki priseljevanja in spoštovanja pravic priseljencev ter tistimi, ki se priseljencev bojijo predvsem zaradi služb. Zato ravnanje države na tem področju ni lahko. Poleg opisanega je težava tudi v tem, da zagotavljanje pravic in primernih življenjskih razmer zahteva svoj del v proračunu, česar pa ni lahko dobiti. Res pa je, da se tudi Slovenci še nismo dovolj odprli tujim kulturam in se pripravili na izzive modernega časa, zato se priseljenci pri nas težko vključijo v družbeno življenje. Svoje dodajo tudi novinarji, ki poročajo samo o tem, kadar gre kaj narobe, posledica pa je, da smo Slovenci nezaupljivi do priseljencev. No, morda pa so za to krive tudi slabe izkušnje iz preteklosti. 27