Najprej je treba ločiti med begunci in ekonomskimi priseljenci. Po zakonu o mednarodni zaščiti se status begunca prizna osebi, ki se zateče v Slovenijo zaradi strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Gre torej za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, saj je njihovo življenje v državi, iz katere prihajajo, ogroženo. Institut azila je mednarodna kategorija, zato je urejen v vrsti mednarodnih aktov, tudi v Ženevski konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Prosilci za azil so za čas, ko trajajo uradni postopki, nastanjeni v azilnem domu na Viču. Tam deluje psihosocialna služba, ki ponuja prosilcem pomoč, v azilni dom lahko vstopajo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s prosilci, otrokom pa je zagotovljeno šolanje v osnovni šoli. Sicer pa se mora v azilnem domu vzdrževati red in zagotoviti spoštovanje običajnih pravil glede vstopanja in bivanja. Prosilci so preskrbljeni s hrano in z oblačili, čeprav se zgodi, da ''včasih iz objektivnih razlogov zmanjka kakšen posamezen atrikel (npr. topla oblačila ob nenadnem znižanju temperatur)'', pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. Vendar niso vsi, ki pridejo v državo, begunci. Večina so ekonomski priseljenci, ki neupravičeno vložijo prošnjo za azil. Tukaj pa nastane problem. Ekonomski imigranti lahko drugače vstopijo v državo. To je na uraden, regiMinister Simoniti je predstavil projekt ELMD.