Primerjava vojaških stroškov vključuje podatke in analizo vojaške moči. V času operacije Nevihta je šlo za vojsko 10 odstotkov hrvaškega BDP, razmerja za Makedonijo so ravno obratna, celotno območje je med vojno namenjalo 7 do 8 odstotkov BDP za vojsko, zdaj približno dva odstotka; ob tem beleži povečevanje slovenske vojaške porabe zaradi pridružitve Natu in ocenjuje, da sta zaradi močne vojaške koncentracije za Balkan najprimernejši članstvi v Partnerstvu za mir in Natu. V poglavju rešitev se Štiblar zavzema za samoodločbo, vzajemno sodelovanje, razvojno dohitevanje in integracijo v EU. »Boljša je bruseljizacija Balkana kakor balkanizacija Bruslja,« pravi. Med konkretnimi nasveti predlaga vključitev zmernih muslimanov v politiko, namesto odplačevanja razvojnih dolgov preusmeritev denarja v ekologijo, posojila. Na empirični ravni avtor vključuje Slovenijo primerjalno, sicer pa jo navaja kot vzorčni model v procesu ekonomske tranzicije, politične demokratizacije in socialne preobrazbe zahodnobalkanskih držav.