ed predsedniškimi kandidati spada mag. Mitja Gaspari v ožji krog favoritov. Po dolgoletnem delovanju v vladi dr. Janeza Drnovška, s katerim je kot finančni minister sodeloval osem let (1992-2000), je od leta 2001 do letošnjega januarja opravljal funkcijo guvernerja Banke Slovenije. Gre torej za enega od tvorcev slovenske ekonomske tranzicije, pa tudi stvaritelja slovenske monetarne politike. Po uspešno izvedenem prevzemu evra je januarja letos prišla na dan afera o spornih projekcijah slovenskih javnih financ, ki so bile poslane na nekatere evropske institucije. Zaradi te afere je bil mag. Gaspari ob drugi mandat na čelu BS. In odločil se je za predsedniško kandidaturo. Zakaj se je mag. Gaspari odločil za predsedniško kandidaturo? Potem ko sem sklenil svojo kariero na področju financ kot guverner, sem premislil svoje življenjske ambicije. Prišel sem do zaključka, da je, glede na uspešnost projektov, ki sem jih doslej izpeljal, glede na svoje ambicije, glede na izkušnje, to primerna izbira. Ne samo moja, ampak tudi izbira vseh tistih, ki me podpirajo. Kakšno vlogo igra dejstvo, da vas DZ ni potrdil na mestu guvernerja Banke Slovenije januarja letos? Nobene neposredne zveze ni. Zaplet okoli vaše kandidature za drugi mandat na čelu Banke Slovenije je bil vsekakor eden od dejavnikov pri odločitvi za predsedniško kandidiranje... Nisem tip, ki goji zamere. Mislim pa, da je bil postopek takrat povsem neprimeren. S tem pa se v prihodnje ne bom obremenjeval. Kandidaturo za predsednika republike nisem nikakor jemal kot revanšistično akcijo za januarsko neizvolitev. Menite, da je bila vaša nepotrditev na čelu BS politične narave? Da, to je jasno. Jasno je, da je bila politično motivirana. O tem pa nočem več govoriti. Dejstvo pa je, da tako kot vas ni potrdila desnosredinska državnozborska večina letos, tako nista dr. Arharja leta 2001 potrdila levosredinska večina in predsednik Kučan. Zaradi korektnosti naj povem, da je bil guverner Arhar imenovan v času vlade LDS, kljub temu da ni pripadal levosredinskemu krogu. Zelo jasne logike pri imenovanju torej ni. Ponavljam pa, da me ne moti to, da nisem bil potrjen. Moti me način, kako je bilo to izpeljano.