Članek Roka Kajzerja in komentar Borisa Ježa z zgornjima naslovoma ter tudi nekateri drugi zapisi v Delu, kažejo na oživljeno zanimanje osrednje časopisne hiše za romsko tematiko, ne pa tudi pravega umevanja bistva romske problematike ali poznavanja zakonodaje, ki naj bi omogočila uspešnejšo integracijo Romov v življenju evropskih družb. Obema je skupno le vešče in brihtno dnevnopolitično polemiziranje, za komentar Borisa Ježa pa tudi pričakovana doza cinizma. Rok Kajzer se v enem delu svojega pisanja vsaj dotakne nekaterih ugotovitev evropske komisije, da položaj Romov v Sloveniji ni zadovoljivo urejen in da obstaja potreba po politiki, »ki bo pospeševala socialno-ekonomsko integracijo Romov, posebno na področju zaposlovanja, zdravja in izobraževanja«. Podobne ugotovitve, vendar v bolj zaostrenem slogu, je najti v prvem poročilu po obisku v Sloveniji evropskega komisarja za človekove pravice, Alvara Gil-Roblesa, in našega varuha človekovih pravic, Matjaža Hanžka. Teh opažanj, kot tudi romske problematike na splošno, doslej na žalost ni javno pospremila ali se do nje opredelila nobena slovenska politična stranka, niti je ni javno obravnavala katera od nevladnih organizacij ali posameznikov, ki jih človekove pravice praviloma do dna razburkajo (društvo pisateljev, helsinški monitor, zavod za odprto družbo, etc).