Kuala Lumpur pooseblja talilni lonec različnih narodnosti, kultur in običajev v Maleziji. Malajci predstavljajo čez 50 odstotkov celotne populacije, Kitajci 35 odstotkov in Indijci okrog 10 odstotkov. Za Malajce se je skozi leta skoval izraz »bumiputras«, kar v prevodu pomeni »prvobitni sinovi zemlje«. Prav oni so bili ob nastanku Malezijske federacije najslabše integrirani v gospodarstvo, saj so bili recimo leta 1969 lastniki le 1,5 odstotka premoženja podjetij. Zato so takrat uzakonili nove smernice razvoja, ki so predpisovale odstotke lastništva, ki morajo pripadati »bumiputram«. Kitajci so kljub zavedanju, da brez uravnotežene porazdelitve bogastva stabilnost v Maleziji ni mogoča, začeli takrat zapuščati državo. Beg možganov se je čez nekaj let umiril, vendar problem politične in ekonomske integracije Malajcev še vedno ni povsem rešen. Čeprav se morda komu zdi - v primerjavi z, denimo, balkanskimi vojnami - splošno stanje zelo harmonično, dobi med daljšimi vožnjami s komunikativnimi taksisti vtis, da je med različnimi narodnostmi nekaj malih, neškodljivih zamer. A ta raznolikost ima tudi dobre strani, saj so za mesto zaradi pisanosti kultur in običajev značilni tudi številni prazniki, ki so v Kuala Lumpurju prava paša za oči.