Tom Hitiris, angleški ekonomski teoretik, znan po analizah sodobnih evropskih gospodarskih odnosov, je letos napisal knjigo European Community Economics. V njej je napovedal prihod nove akademske ekonomske znanosti in jo poimenoval kot ekonomiko Evropske skupnosti. Vizionarsko se je dotaknil prihodnjih ekonomskih integracij na tleh stare celine, ki naj bi segale od skupne denarne, proračunske, tehnološke, do regionalno-socialne politike držav članic Evropske skupnosti (ES). Tom Hitiris je razčlenil pot, po kateri danes neutrudno stopa ES z jasnim ciljem: postati jutri ob ZDA in Japonski največja gospodarska sila sveta. Pred dobrimi šestimi leti je dvanajsterica držav ES v Bruslju podpisala t. i. zakon o enotni Evropi, bolj znan pod imenom evropska »Bela knjiga«. Ministri ES so v »Belo knjigo« zavezujoče zapisali 279 pravnih norm, ki naj bi bile sprejete do 1. 1. 1993. leta. Na začetku letošnjega leta je Martin Bangemann, predsedujoči Komisije ES za notranji trg, svetu z zadovoljstvom obelodanil novico, da je Ministrski svet ES, v katerem zasedajo področni ministri, sprejel že 194 od 279 načrtovanih aktov in optimistično napovedal uresničitev projekta »Evropa 1993«. Če temu dodamo še dogovor med ES in EFTO o vzpostavitvi Evropskega gospodarskega prostora, ki so ga 22. oktobra načeloma sprejeli ministri dveh največjih evropskih gospodarskih združenj in ki, med drugim, predvideva po l. 1995 razširitev ES na 19 članic, je jasno, da bo dobila Slovenija na svoji severozahodni meji gospodarskega giganta, ki bo imel v prihodnje v svojih rokah polovico gospodarske moči sveta. To bo gigant, ki bo premogel trg s 374,5 milijoni potrošnikov, gopodarstvo, ki bo ustvarilo BNP (bruto narodni proizvod), vreden 5608,2 milijarde dolarjev, in bo sposobno izvoziti v ostale dele sveta za 1584,3 milijarde dolarjev proizvodov.