misel, da je »gotova pozaba« starodavnih tragedij osnovna sodobna državljanska dolžnost. Renan dejansko svojim bralcem sporoča, da so »že bili pozabili« tisto, česar naj bi se po njegovi lastni domnevi spontano spominjali! Kako razumeti ta paradoks? Najprej lahko opazimo, da francoski edninski samostalnik »la Saint-Barthélemy« absorbira tako ubijalce kot ubite, torej tiste katolike in protestante, ki so odigrali lokalno vlogo v obsežni nesveti sveti vojni, ki je v 16. stoletju divjala po srednji in severni Evropi, in ki sami sebe in drug drugega gotovo niso udobno videli kot »Francoze«. Podobno besedna zveza »pokoli na Jugu v 13. stoletju« s čisto francoskostjo »Midija« zamegli neimenovane žrtve in njihove morilce. Renanu se ne zdi nujno bralce opomniti, da so mnogi od umorjenih albižanov govorili provansalsko ali katalonsko in da so njihovi morilci prišli iz različnih krajev Zahodne Evrope. Ta tropologija je učinkovala tako, da so epizode iz velikanskih verskih konfliktov srednjeveške in zgodnjenovoveške Evrope odigrale vlogo pomirjujoče bratomornih vojn med (le kom, če ne) rojaki Francozi. Gotovo je, da ogromna večina Renanovih francoskih rojakov, če bi bila prepuščena sama sebi, ne bi nikdar slišala za »la Saint-Barthélemy« ali za »les massacres du Midi«, zato postane toliko bolj očitna sistematična historiografska kampanja, ki jo je država izvajala predvsem skozi svoj šolski sistem, da bi tako »spomnila« vse mlade Francozinje in Francoze na niz starodavnih pokolov, sedaj vpisanih v »družinsko zgodovino«. Nujnost obstoja »že zdavnaj pozabljenih« tragedij, na katere je treba nenehno »opominjati«, se izkaže kot značilno orodje za kasnejšo konstrukcijo nacionalnih genealogij. (Renan ne pravi, da bi vsak francoski državljan moral »že zdavnaj pozabiti« na pariško komuno, kar je poučen podatek. Leta 1882 je bil spomin nanjo še zmerom živ, ne mitičen, hkrati pa preveč boleč, da bi se s komuno povezane dogodke zlahka uvrstilo med »pomirjujoče bratomore«.) Ni treba poudarjati, da v vsem tem ni bilo in ni prav nič specifično francoskega. Velikanska pedagoška industrija neumorno sili