Nikoli nisem marala nemščine. Saj se spomnite, kaj so nas učili o Nemcih. Mi smo se kot otroci vedno igrali Nemce in partizane . In kdo je bil Nemec? Nobeden… Torej smo se igrali kavbojce in Indijance … V šoli sem se v krožku v prvem in drugem razredu učila italijanščino (poled srbo-hrvaščine v rednem pouku… še pomnite, tovariši?). Kasneje je seveda vsepovsod od tujih jezikov prevladovala angleščina. Po koncu osnovne šole sem imela zelo dober uspeh in sem lahko na Šubički izbirala, kateri drugi jezik bi vzela. Seveda sem vzela angleščino – francoščino, ne pa angleščino – nemščino. Potem sem se… ne vem ali iz dolgčasa ali iz česa… z mojim očetom (enkrat v obdobju mojega neskončnega študiranja se mi zdi) učila nemščine na tečajih (hihi, učila me je sestra moje sošolke iz gimnazije, ah ta majhna Slovenija…). V glavnem… učila sem se tistih osnov, saj veste die der das die… pa v vsakem sklonu je drugače… moraš znat napamet, ker je vedno isto… Problem je v tem, da je v slovenščini včasih čisto drugačen spol kot v nemščini, recimo: miza (slov.ž.spol), der Tisch (nem. m.spol) ali je edninski samostalnik pri nas: hlače in v nemščini množinski: die Hose. Read the rest of this entry »