Prva številka Čebelice, ki je k šolarjem prifrčala septembra 1953, je prinesla Rdečo kapico bratov Grimm, v prevodu Frana Albrehta in z ilustracijami Marlenke Stupice. Svoje ime je dobila v spomin na Čopovo in Prešernovo Kranjsko Čbelico. Male knjižice, cenovno dostopne, na začetku v dvobarvnem tisku, prve ilustracije so avtorji slikali še na kamnite plošče, z velikimi črkami, da so jih lahko brali otroci in babice, so dvajset let izhajale pod uredniškim očesom Kristine Brenkove, leta 1973 je urednikovanje za več kot dvajset let prevzel Niko Grafenauer, zadnjih sedem let pa zbirko ureja Andrej Ilc. Povprašal sem ga, kako po obeh predhodnikih on v danes mnogo drugačnih časih ureja zbirko. »Pri oblikovanju programa ne odstopam veliko od konceptov obeh mojih predhodnikov. Kljub temu da so v čebelici številni avtorji objavili svoja prva dela, ilustratorji so lahko preizkušali nove pristope, pa smo vsi trije vseskozi pri izboru imeli dovolj ostre kriterije. Čebelica avtorjem nikoli ni bila »tolažilna nagrada«. Od leta 2000 naprej, ko so knjižice dobile trde platnice, so to prave male slikanice, ki imajo za vse nas, ki jih ustvarjamo enako pomen kot njihove velike sestrice.«