Slika je prežeta s sočutjem, sposobnostjo občutiti trpljenje drugih. Nekatere od najzgodnejših mitoloških poskusov je navdihnilo žrtvovanje. V starejši kameni dobi so se ljudje čutili boleče povezani z živalmi, ki so jih ulovili in ubili. Svojo prvinsko bolečino so izrazili v žrtvenih obredih v čast živalim, ki so dale življenje za ljudi. V Guernici ljudje in živali, žrtve nesmiselnega, okrutnega poboja, ležijo prepleteni v kupu. Rezgetajoči konj je neločljivo prepleten z obglavljenim človeškim truplom. Kot žene ob vznožju križa na neštetih upodobitvah Jezusovega križanja dve ženski v bridkem sočutju zreta k ranjenemu konju. V prazgodovinski družbi je bila Velika mati neusmiljena lovka, na Picassovi sliki pa je mati z ohlapnim truplom mrtvega otroka v naročju postala nemo kričeča žrtev. Za njo je bik, ki po Picassovih besedah pomeni nasilje. Picassa je vedno navduševalo spektakularno obredje bikoborbe, španskega narodnega športa, ki izvira iz starodavnih žrtvenih obredov. Picassov bik ni videti divji; z visoko dvignjenim repom stoji skupaj z drugimi žrtvami in opazuje prizor. Nekateri menijo, da je Picasso verjetno upodobil tisti trenutek v bikoborbi, ko bik obstoji nekoliko stran od dogajanja in premišljuje o svoji naslednji potezi. Toda tako kot žrtvena žival, je tudi bik kot simbol nasilja obsojen na smrt. Mogoče je Picasso želel opozoriti, da je sodobno človeštvo, ki je šele začelo raziskovati svoj polni potencial samouničevalnega in premišljenega nasilja, obsojeno na smrt, čeprav slikar tega še ni mogel vedeti.