Trinajst dni pozneje sta se v domači hiši Žbogar in njegova žena sestala, da bi se pogovorila o stikih z otrokoma, na obdolženčevo željo pa tudi o tem, da bi se soproga vendarle spet vrnila domov. Franci je čakal pred hišo. Obtoženi pravi, da je pred tem v stanovanju našel tri pištole, kar je, tako pravi, samo še podkrepilo njegov strah pred večkrat ponovljenimi grožnjami drugih dveh, da ga bosta ubila. Hotel sem jima pokazati, da vem za orožje. Šel sem po pištolo, ki sem jo našel skrito za televizorjem, potem pa ženo in Francija vprašal: Čigavo je to orožje? V tistem trenutku je naredilo bum, ne vem, kako se je sprožila, saj sploh nisem prijel za petelina. Franci je mirno obstal. Mislil sem si, še sreča, da ga ni zadelo. Potem je stopil korak naprej, me zgrabil za roko, da mi je strgal rokav, nato pa počepnil in legel. Takrat sem videl, da sem ga ustrelil. Sedel sem na stopnice in se začel tresti, dogodek opisuje obtoženi. A obtožba mu tudi očita, da je nato s pištolo v roki stekel še za ženo, vendar se je ta skrila pri sosedih. Franci naj bi mu medtem skušal pobegniti, takrat pa naj bi po trditvah obtožbe Žbogar še dvakrat ustrelil proti sosedovi hiši. Francija naj bi potem zbil na tla in ga obrcal, potem pa, ko je videl, da je pištola prazna, odšel po drugo. Ko se je vrnil, Francija ni več našel, saj se je zatekel k sosedom. Vse to Dušan Žbogar zanika. Trdi, da je res še enkrat ustrelil, vendar le zato, da bi izpraznil pištolo. Ko pa se je približal sosedovemu orehu, kjer naj bi se skrival Franci, je ta skočil nanj z vso silo. Bil je močan kot lev, strgal mi je srajco in mi vzel pištolo, je obtoženi opisal dejanje oškodovanca, za katerega so zdravniki pozneje ugotovili, da mu je Žbogar zadal prestrelno rano trebuha, trebušnih žil in organov.