Dokaj zajeten je tudi zadnji sklop pesmi v zbirki; nekatere so sorodne pesmim v prejšnjem sklopu, prikazujejo prizore iz narave in otroka vzgajajo; druge ga vodijo v vesolje, k soncu in med planete ter ga navajajo k razmišljanju o duhovnih vrednotah in ciljih. V prvo skupino spadajo 3. izdaji pridružena Veverica pa Ciciban-Cicifuj, starejši Turek, Ciciban posluša očetovo uro, Ciciban zaspi in pozneje dodano Slovo. Prva izmed navedenih pesmi prikazuje gibčno in urno živalco, ki za dečka zavzeto obira orehe in lešnike, vse stvari v naravi so spet poosebljene. Naslednja pesem je nov prizor iz narave, v njem sinica s svojim značilnim oglašanjem malega junaka opozori, da poskrbi za telesno čistočo. V tretji pesnik otroku približa njegovo igračo z nazorno personifikacijo, slikovitimi primerami in duhovito šalo. V naslednji pesmi oče sinku poetično in modro razlaga žepno uro: v njej »božji kovački« človeku kujejo čas in mu odmerjajo delo in pota. Pesem »Ciciban zaspi« čustveno in slikovito prikazuje otrokov počitek sredi narave ter tematično dopolnjuje »Uspavanko« iz prejšnjega sklopa. V sklepni pesmi z domovinsko noto »Slovo«, nastali v začetku tridesetih let, pa Župančič toži, ker mu ni dano, da bi se njegova beseda svobodno glasila tudi med našimi zamejci.