Pot jih je vodila od hotela Kokra na Brdu pri Kranju skozi Ljubljano, kjer je šofer Martin Frelih iz Žirov mimogrede »pobral« še Petro Pogorevc, Amalio Kraigher in »ekskluzivno« poročevalko za Gorenjski glas. V lepem sončnem dnevu in v dobrem vzdušju, kjer duhovitih šal ni manjkalo, smo se podali proti Postojni. Nick je želel lepote Slovenije dodobra spoznati, zato je s seboj vzel vodnik Lonely Planet za Slovenijo in prebral vse o krajih, ki so bili v planu obiska. Vsi skupaj so se pravilno naučili tudi imena slovenskih krajev in nekaterih besed, ki so jih prav radi uporabljali. Vožnja je minila v pogovoru o lepotah Slovenije, ki jim je bila zelo všeč, o vojni v Jugoslaviji. Nick in Tobias sta bila nad deželo še posebej presenečena, saj sta jo povezala skupaj z drugimi republikami in mislila, da je bila v vojni zelo poškodovana, medtem ko je Juraj, ki jo je večkrat prečkal ob potovanju na morje, vedel, da nam med vojno ni bilo hudega in da smo bolj razviti od drugih republik. Prvi postanek smo napravili v Postojni, kjer smo sedli na toplega sončka ob prvem primernem lokalu, se začeli razpravljati, privoščili sladoled in ledeno kavo in počakali na čas, predviden za obisk jame z organiziranim vodstvom. Beseda je kmalu stekla o Primorski, obmejnih odnosih z Italijo, dvojezičnosti, »Trst je naš« in podobnem, nakar smo se podali proti jami, ki jo razen Petre in Amalije ni videl še nihče. Le na prospektih in TV seveda.