Pred vstopom v predor obiskovalci najprej poslušajo predavanje Edisa Kolarja, ki je bil med vojno najstnik, danes pa skrbi za muzej. Nato sledi ogled pretresljivega dvajsetminutnega filma o obleganem Sarajevu – spet je mogoče videti grozljive slike, ki smo jih pred leti gledali po televiziji. Taksist Hasan, ki nas je pripeljal do predora, nam je med vožnjo opisal priprave na začetek vojne: »Tedaj sem živel na Palah in delal v Sarajevu. Na poti v mesto so me vsakič ustavili vojaki in me natančno pregledali. S Srbi in Črnogorci niso tako ravnali. Jugoslovanska vojska se je po umiku iz Slovenije začela vkopavati v hribovju okoli Sarajeva. Govorili so, da gre za manevre, sami pa veste, da se v vojaške zadeve v Jugoslaviji nikoli ni smelo vtikati, zato nismo vedeli, kaj se v resnici dogaja. Ko je počilo, je bilo za nas že prepozno. Ostali smo zaprti v mestu, v katerem je kmalu zavladalo hudo pomanjkanje. Cene živil so močno narasle. Nekoč mi je uspelo za 120 tedanjih nemških mark kupiti ducat jajc. Ko sem jih prinesel mami, se je zjokala.«