Henry, novozelandski prakuščar vrste tuatara (na fotografiji), zadnjih 40 let ni kazal zanimanja za nežnejši spol. Ko se mu je precej mlajša partnerka Mildred ponujala, se je ponavadi obrnil stran, dvakrat pa ji je celo odgriznil rep (ki ji je na srečo zrasel nazaj). A odkar so Henryju s spolovil odstranili tumor, je poln energije. Pri 111 letih bo imel s približno štiri desetletja mlajšo Mildred spet potomce. Zadnja je julija izlegla ducat jajc, iz katerih naj bi se čez pol leta izvalili mladiči. Plazilski par, katerih predniki so živeli z dinozavri pred več kot 200 milijoni let, živi v novozelandskem živalskem vrtu muzeja Southland na jugu države. Kakor je britanskemu časniku Independent povedal kustos Lindsay Hazley, so tuatare ogrožena vrsta, zato si v Southlandu prizadevajo poskrbeti za njihov razplod. Henry po operaciji živi s kar tremi partnericami; pričakujejo, da se bo spet paril marca prihodnje leto. »Pri tuatarah lahko predigra traja več let. Moramo biti potrpežljivi,« je pripomnil Hazley. Od prakuščarjev iz roda Sphenodon je na Novi Zelandiji preživela samo tuatara, katere najbližji sorodniki so izumrli že pred več milijoni let. Čeprav je tuatara na prvi pogled podobna kuščarjem, se v marsičem razlikuje od njih. V nasprotju z drugimi plazilci ima počasno presnovo in uživa v nižjih temperaturah. Tudi raste zelo počasi in spolno dozori šele pri desetih letih. V povprečju tautare dočakajo 60 let, določeni primerki pa tudi po dvakrat toliko. Razmnožuje se na od dve do pet let. Odrasla žival lahko zraste do 80 centimetrov dolžine. Na Novi Zelandiji jih menda živi še približno 50.000. Foto dailymail.co.uk