''Občasno preberem Priznam. Če bi bilo to edino moje branje, bi bil prepričan, da so moški na svetu samo zato, da vas prizadenejo. Včasih prizadeneš, včasih kdo drug tebe, a si vedno enako prizadet. Ko sem se odločil, da prekinem s svojo bivšo punco, ker sem ugotovil, da nisva več srečna skupaj, da ni perspektive, mi je bilo težje, kot če bi bil zapuščen. Ni bilo lahko poslušati njenih obtoževanj, gledati njenega joka, brati njenih pisem. Ni bilo lahko gledati njenega izsiljevanja in poniževanja. Ni se bilo lahko počutiti tako grd, krut in kar mi je pač še rekla. Zdaj jo srečujem v mestu, objeto z drugim. Sije od sreče, kot z mano ni nikoli. Jaz še vedno nimam druge punce, mi je pa vsaj nekdanja hvaležna. Punce, to je duševni mir.''