Ko govorimo o prehitevajočem načinu življenja in mnogih novih tehnologijah, predvsem pa o komunikacijski in računalniški revoluciji, ne moremo mimo številnih stresov, ki tako ali drugače vplivajo na zdravje in življenje ljudi. Spone sodobnega sveta resnično stiskajo in gnetejo človeka in ljudi in mnogi se žal ne morejo prilagoditi, kaj šele, da bi bili pri tem ustvarjalni. Mnogi so v nenehnem stresu, torej so preobremenjeni, kar ogroža njihovo telesno in duševno integriteto ter njihovo zdravje. Kot pravi Pečjak (2000) so posebej pogubni prikriti socialni stresi, ker se jim je zelo težko upirati, na primer nenehno tekmovanje, strah pred izgubo zaposlitve, strah pred izgubo pridobljenega socialnega položaja in še mnogi drugi strahovi in pojavi, ki spremljajo življenje sodobnega človeka. Kako bo posameznik reagiral na različne strese zavisi predvsem od njegovih sposobnosti, značilnosti in osebnostnih lastnosti. V temelju pa gre pri različnih reakcijah na stres za splošni adaptacijski sindrom (Pečjak, 2000), ki je bil opisan že v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Pri obvladovanju posameznih stresov so seveda velike individualne razlike. Posebej velikega pomena je posameznikova aktivnost med doživljanjem stresa. Nekateri stresi človeka celo spodbujajo k večji in plodnejši aktivnosti ter omogočajo večjo učinkovitost pri delu in na drugih področjih njegovega delovanja. To je seveda odvisno od osebnosti človeka in vrste stresa. Kot pravi navedeni strokovnjak, taki stresi navadno niso zelo hudi in dolgotrajni. Imenujejo se eustresi, medtem ko so destruktivni stresi distresi. Umetnost premagovanja stresov je v spreminjanju distresov v eustrese - z bolj stvarno zaznavo in oceno situacije, s pozitivnim odnosom do sebe, s pozitivnim mišljenjem, predvsem pa s pozitivnim delovanjem.